Izleta se je udeležilo 85 udeležencev OZVVS Sevnica
Program izleta:
Zagorje pri Kozjem
Zagorje je naselje v Občini Kozje. Jedro naselja se je razvilo pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Marije Pomočnice, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Prevladujoča dejavnost je kmetijstvo z usmeritvijo v živinorejo. V preteklih desetletjih je kraj izgubil večino središčnih dejavnosti, leta 1977 šolo.
Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 m in leži na robu planote pod Bohorjem, ki se spušča proti Lesičnem. Na severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 m). Okoli vasi so obdelovalne površine, gojijo sadje in ribez, nekaj je vinogradov. Na delo se vozijo v Kozje in druge oddaljenejše kraje. Zasilno šolo so ustanovili leta 1821 v mežnariji, jo leta 1857 prestavili v župnišče, leta 1864 pa zgradili novo poslopje. Zadnja šola je bila zgrajena leta 1904.
Kraj je znamenit po božjepotni cerkvi Marije Pomočnice, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Kozjanskem. Omenjena je bila že leta 1469. Ob to stavbo so leta 1661 prizidali zvonik, ki ima edinstveno osmerokotno obliko. V začetku 18. st. je dal grof Ignacij Attems zgraditi prezbiterij, kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo in jo poslikati. Veža s preddverjem je nastala konec 17. stoletja, ko so ladjo ponovno obokali in vgradili pevsko emporo. Stene prezbiterija krasi bogata štukatura. Večina fresk je baročnih, v oratoriju za zakristijo pa so sledovi poznogotskih fresk. Veliki oltar je iz marmorja, štuka in lesa, verjetno delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča iz okoli 1715. V stranskih oltarjih sta oljni sliki A. Zeita iz leta 1799.
Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo kot tabor. Zagorje je bila župnija od leta 1882.
V bližini naselja se nahaja Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode primerne za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so jamo obiskovali. Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je porasel z mahom in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika parcele, kjer leži ta spodmol, dala v uporabo cerkvi. Lokacija je doživljala burne čase v skladu s trenutno politiko, leta 2011 pa so jo obnovili in uredili.
KROFLNOV MLIN – PRIDIH ČASA, KO SE JE TU MLELO ŽITO
Ob izteku Bistrega grabna stoji Kroflnova domačija z dvema poslopjema, hišo z nekdanjim mlinom in gospodarskim poslopjem, stisnjena na ozko polico med potokom in skoraj previsno steno strmega hriba Kozjeka. Nekoč je bila dom mlinarja, kleparja – špenglerja, mizarja in delavca v bližnjem industrijskem obratu. Do prve polovice 19. stoletja je tu stala še žaga. Domačija je bila obnovljena med leti 1998 in 2000. V nekdanjem stanovanjskem delu je sedaj na ogled stalna muzejska zbirka.
ŠOLA MOJE MAME
V samem središču kraja, v starodavnem trgu Kozje, je kozjanski rojak Marjan Marinšek uredil muzejsko učilnico iz časov Kraljevine Jugoslavije. Razstavljena so tudi originalna šolska vrata stare šole, ki je v Kozjem delovala od leta 1882 do 1966 ter celoten razred z lesenimi klopmi in šolsko tablo. Prav tako je razstavljen pregled slovenskih prvih čitank iz 19. in 20. stoletja, kamnite tablice s kamenčki, raznovrstne lesene peresnice, stare šolske torbice, stoječe in namizno računalo, globus … Možen je tudi ogled predstave »Pouk po starem«, v sodelovanju z Osnovno šolo Kozje.
STARI ZAPORI – POGLED V PRETEKLOST
V Kozjem je na ogled tudi zapor nekdanjega Okrajnega sodišča Kozje. Zapor ima pet celic, razstava pa zajema štiri celične prostore. V prvi celici gre za prikaz kozjanskega sodišča. V naslednjem prostoru so razstavljene pisarniške ostaline celo desetletje trajajočega zavzemanja za obnovo okrajnega sodišča v Kozjem. V tretjem prostoru je nameščeno raznovrstno gradivo iz dejavnosti sodnijske in notarske pisarne, zadnji razstavni prostor naj bi bil takšen, kakršne so bile zaporniške celice v času delovanja njihove namembnosti.
TRG KOZJE
Naselje Kozje se omenja že leta 1016 kot dvor s 30 kmetijami. Nastalo je ob cesti Kunšperk – Pilštanj kot sejemsko naselje. Kraj ni bil nikdar utrjen, zaradi česar je trpel ob turških vpadih, močneje ga je prizadela tudi epidemija kuge. Kozje je ponovno zaživelo proti sredini 19. stoletja. Postalo je sedež sodnega in davčnega okraja, dekanije. Po vojni je bilo Kozje nekaj časa sedež občine in okraja, leta 1958 se je vključilo v šmarsko občino. V starem trškem jedru je veliko arhitekturne dediščine, tako stanovanjskih, kot gospodarskih objektov ter cerkev sv. Eme in župnijska Marijina cerkev.
Muzej južne železnice v Šentjurju pri Celju
Muzej Južne železnice se v Šentjurju nahaja pri železniški postaji. V Franc-Jožefovem prometnem uradu si lahko ogledate prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844 dalje ter občasno razstavo ˝Ujeti trenutki ob železni cesti Gradec-Celje˝.
V neposredni bližini pa boste spoznali še muzejske enote: kretniška bločna postavljalnica, parna lokomotiva, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je darilo avstrijskega dvora ob otvoritvi proge Gradec-Celje.
Besedilo in slike: Drago Slukan
