Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v počastitev Dneva državnosti organiziralo v petek, 23. junija 2023, slovesnost z odkritjem spominske plošče o tajnem skladišču orožja na stavbi PGD Poklek na Pokleku nad Blanco. Slavnostni govornik je bil Jože Roštohar, takratni predsednik Krajevne skupnosti Blanca in delegat skupščine Občine Sevnica.
Kulturni program je prispevalo KD Godba blanški vinogradniki.
Govor Francija Goloba, predsednika OZVVS Sevnica
Spoštovani vojni veterani, nekdanji pripadniki Narodne zaščite Krajevne skupnosti Blanca, predstavniki posavskih veteranskih organizacij, župan Občine Sevnica, vodstva Krajevne skupnosti Blanca in Prostovoljnega gasilskega društva Poklek, krajani Pokleka in njegove okolice, prav vsi lepo pozdravljeni!
25. junija bomo zopet obeležili spomin, ko je pred 32 leti Slovenija formalno postala neodvisna država. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dan kasneje, 27. junija, se je z napadom oklepnih in drugih enot Jugoslovanske armade začela vojna, v kateri je Slovenija obranila svojo neodvisnost in suverenost.
Tudi veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Sevnica smo v letih 1990 in 1991 aktivno sodelovali v zgodovinskem osamosvojitvenem procesu in osamosvojitveni vojni ter tako prispevali svoj delež na oltar domovine. Žal čas neusmiljeno beži, veteransko omizje se zlagoma prazni in spomini nezadržno bledijo.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Sevnica je že v letu 2006 začelo s postavljanjem spominskih obeležij v sevniški občini. Doslej smo jih postavili devet.
Med njimi je pet obeležij, ki označujejo lokacije tajnih skladišč orožja Narodne zaščite krajevnih skupnosti Občine Sevnica, Manevrske strukture narodne zaščite in Teritorialne obrambe. Nahajajo se na naslednjih objektih: na Hočevarjevi hiši v Drožanju, Imperlovi hiši na Razborju, Jančevi domačiji v Ponikvah pri Studencu, Pungerčarjevi domačiji na Malkovcu in na Ruparjevi zidanici v Cerovcu nad Šentjanžem.
Kot šesto spominsko obeležje, zadnje med lokacijami tajnih skladišč orožja, in skupno deseto, bo danes svečano odkrito na stavbi gasilskega doma na Pokleku. Objekt je poleti 1991 služil za tajno skladišče orožja in minsko-eksplozivnih sredstev Teritorialne obrambe Posavja.
Le malokdo ve, da je to orožje prišlo v sevniško občino v zgodnjih jutranjih urah 15. septembra 1990 iz Gotenice na Kočevskem, kjer je imel Republiški štab za Teritorialno obrambo svoje blagovne rezerve orožja in minsko-eksplozivnih sredstev. Tja so ga pod okriljem Manevrske strukture Narodne zaščite odšli v tajnosti iskati v koloni skupaj s Krčani in Brežičani pripadniki Občinskega štaba za Teritorialno obrambo Sevnica. To so bili Mirko Ognjenovič, Vili Logar in voznik – poklicni gasilec Janko Stopar s tovornim vozilom v lasti Gasilskega društva Sevnica. Orožje in minskoeksplozivna sredstva so v veliki tajnosti uskladiščili po predhodnem dogovoru na domačiji Kristijana Janca, v Ponikvah pri Studencu. Od tam je bilo orožje kasneje prepeljano v skladišče Teritorialne obrambe pri policijski postaji v Sevnici, kjer je bilo poleg alarma varovalno še fizično z našimi vojaki rezervisti.
V času agresije Jugoslovanske armade na Slovenijo je bila zaradi varnosti s strani 25. Območnega štaba Teritorialne obrambe v Brežicah dana zahteva, da se to orožje premesti na varnejšo lokacijo. Delavec upravnega organa za obrambo, Slavko Hočevar, je v razgovoru z Vilijem Logarjem, referentom za materialno-tehnična sredstva, odgovornim za sevniško skladišče Teritorialne obrambe, in s privoljenjem sevniškega občinskega sekretarja za obrambo Branka Derstvenška našel lokacijo za umik orožja, materialno-tehničnih sredstev in opreme iz skladišča v Sevnici na novo lokacijo – v gasilski dom na Pokleku. Zagotovil je avtoprevoznika Alojza Žnidaršiča, ki je prevoz opravil 5. julija 1991.
S tedanjimi predstavniki Krajevne skupnosti Blanca se je dogovoril za 24-urno varovanje skladišča s pripadniki Narodne zaščite Krajevne skupnosti Blanca. Med njimi je bilo večje število lovcev Lovske družine Brestanica z območja Pokleka, ki so skladišče neprekinjeno opazovali 10 dni z razglednega Tomaževega hriba nad vasjo. Njihov vodja je bil Viktor Stritar st., njegov namestnik je bil Maks Radej.
V času vojaških spopadov na ozemlju Slovenije je obstajala realna možnost zračnega desantnega napada jugoslovanske vojske na skladišče orožja na Pokleku. Do tega k sreči ni prišlo, saj se je politični razplet dogodkov hitro odvil v prid samostojne in neodvisne Slovenije. Naša odločnost in enotnost v letih 1990 in 1991 sta se z zlatimi črkami zapisala v novejšo slovensko zgodovino in bodimo na to ponosni!
Vodstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Sevnica si je že pred skoraj desetimi leti prizadevalo za postavitev spominskega obeležja na Gasilskem domu Poklek, vendar tedaj pobuda ni naletela na odobravanje. V začetku letošnjega leta smo pri vodstvu Prostovoljnega gasilskega društva Poklek našli posluh in pridobili njihovo soglasje, da se sme na gasilskem domu postaviti spominsko obeležje, za kar se jim iskreno zahvaljujem.
Za postavitev obeležja se zahvaljujem tudi županu Občine Sevnica, ki je finančno podprl naša prizadevanja. Za samo izvedbo današnje slovesnosti se lepo zahvaljujem gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Poklek in Kulturnemu društvu Godba Blanški vinogradniki, ki so in nam še bodo z glasbo obogatili kulturni program.
Novo obeležje na stavbi Gasilskega doma Poklek bo odslej spominjalo in opominjalo vse uporabnike in obiskovalce gasilskega doma ter mimoidoče na prelomni čas slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991. Naj ne bo nikoli pozabljeno!
Vsem prisotnim želim prijetno in ponosno praznovanje Dneva državnosti.
Franci Golob, predsednik OZVVS Sevnica
Govor Jožeta Roštoharja
Spoštovane vojne veteranke, veterani, krajanke, krajani, lovci, vodstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Sevnica, dragi gostje in mediji.
V čast mi je, da vas lahko pozdravim ob praznovanju dneva državnosti, ki ga slovesno praznujemo vsako leto, letos pa ob posebni priložnosti prav na Pokleku.
Po 32 letih obujamo spomine na dogodke v boju za samostojno in neodvisno Slovenijo, hkrati pa tudi spomin na enotnost in požrtvovalnost ljudi v naši okolici za boljši jutrišnji dan. Skupaj z bojem je ostala tudi želja, da se morda nekoč – tako kot ostalim aktivnim udeležencem vojne za Slovenijo – postavi spominsko obeležje za njihova pogumna dejanja.
Še vedno imam živo v spominu tedanje dogodke, ki so se hitro odvijali. Kot takratni predsednik krajevne skupnosti in delegat skupščine Občine Sevnica sem imel precej zadolžitev in vpogleda vanje. V neprestanih stikih sem bil skoraj 24-ur dnevno s sodelavci civilne in narodne zaščite Krajevne skupnosti Blanca, sodeloval s Teritorialno obrambo in Postajo Milice.
V začetku julija 1991, v času agresije Jugoslovanske armade na Slovenijo, se živo spominjam velike grožnje, ki je pretila okolici Mokronoga. V vojaškem skladišču Jugoslovanske vojske v Puščavi pri Mokronogu je podivjani starejši vodnik, ki je prevzel skladišče, grozil, da bo le-tega razstrelil z več kot sedmimi milijoni litrov naftnih derivatov. Naš Viktor Stritar se je tedaj prostovoljno javil, da ga pošljejo v enoto, ki bi šla pomagat v zavarovanje vojaškega skladišča v Puščavi, saj je bil v mladih letih tam kot rezervist in ga je dobro poznal. Bil je zavrnjen, nam pa je pokazal svoj pogum in požrtvovalnost.
Prav v tem času sem bil s strani Slavka Kočevarja, vodje upravnega organa za obrambo občine Sevnica obveščen o nameri, da se gasilski dom na Pokleku uporabi za tajno skladišče orožja. Stekla je akcija. Skupaj s predstavniki krajevne skupnosti in narodne zaščite smo se dogovorili o sodelujočih in podrobnostih varovanja, opazovanja in javljanja s Tomaževega hriba nad vasjo. V enoto so se dejavno vključili tudi lovci Lovske družine Brestanica in del krajanov Pokleka.
Pri tem je bila zelo pomembna izbira zanesljivih ljudi za 24-urno varovanje objekta. Ker se je Viktor Stritar tik pred tem s svojo prostovoljno gesto izkazal za pravega domoljuba, je bila izbira njega za vodjo enote Narodne zaščite Blanca, zadolženo za varovanje skladišča orožja v Gasilskem domu na Pokleku, sama po sebi razumljiva, ali kot bi lahko rekli – bil je pravi mož na pravem mestu za to nalogo. Njegov namestnik je bil Maks Radej.
Med pomembnimi objekti, ki jih je varovala Narodna zaščita KS Blanca, so bili na Blanci osnovna šola, železniška postaja s stranskim tirom od hladilnice kmetijskega kombinata, kjer je bilo skladišče blagovnih rezerv, tovarna Inplet na Dolnjem Brezovem, obrat sevniške tovarne Stilles na Kladju pri Blanci, vodna zajetja in druga pomembna infrastruktura. Vedno sta bila na obhodu teh varovanih objektov po dva in eden izmed njiju je bil oborožen s pištolo.
Na Blanci je je bilo kar nekaj aktivnih ljudi v Narodni zaščiti krajevne skupnosti kot Drago Mirt, Marjan Gracar in Tine Gorišek ter Jože Novak kot tajnik Krajevne skupnosti Blanca. Poleg je bil tudi Vlado Mešiček, ki se je trudil in zapolnjeval naše odsotnosti ter ažurno in odgovorno vodil evidenco vseh, ki so varovali tajno skladišče orožja na Pokleku. Med vsemi temi dejavniki se je prepletala moja navzočnost pozno v noč, ko sem skoraj vsako noč zaželel možem, ki so varovali skladišče orožja, po polnoči mirno noč.
Ko danes gledam na tedanji čas, sem ponosen na vse tiste ljudi, ki so brez kakršnihkoli zadržkov nesebično priskočili na pomoč.
Dogodke iz časa osamosvojitvene vojne na območju Blance in Pokleka bi bilo treba podrobneje zapisati in jih ohraniti za nas in predvsem za naše zanamce, da se bodo zavedali pomena teženj slovenske osamosvojitve, prizadevanj naše in širše lokalne skupnosti ter požrtvovalnih posameznikov v obrambi domovine z območja Krajevne skupnosti Blanca. Samostojna in neodvisna država nam ni bila dana, ampak smo si jo morali izboriti z orožjem.
Rad bi se zahvalil vsem, ki ste si v prelomnih časih slovenske osamosvojitve vsak po svojih močeh prizadevali za skupno dobro, kot tudi vsem, ki se trudite, da tovrstni dogodki, kakršno je tudi odkritje spominskega obeležja na gasilskem domu na Pokleku, ne bodo šli v pozabo.
Zahvaljujem se Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Sevnica za postavitev spominskega obeležja, ki bo odkrito čez nekaj trenutkov.
Lepi so spomini, če jih imaš. Mi jih imamo in odslej bodo ti ovekovečeni tudi s spominsko ploščo, ki bo vsem sporočala, kaj se je tu dogajalo med slovensko osamosvojitveno vojno poleti 1991.
Lepo se je spominjati lepih stvari. Danes je prav takšen prazničen dan in naj nam vsem ostane v prijetnem spominu.
Jože Roštohar
Fotografije: Ljubo Motore
