Na podlagi 21. in 22. člena Statuta Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Sevnica, je Zbor veteranov dne, 17. marca 2017, sprejel
PRAVILNIK O DELU ČASTNEGA RAZSODIŠČA OZVVS SEVNICA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Častno razsodišče je organ Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Sevnica (v nadaljevanju: OZVVS Sevnica) za reševanje sporov med člani in članicami.
Naziv Častnega razsodišča je:
»Častno razsodišče OZVVS Sevnica« (v nadaljevanju: častno razsodišče).člen
Častno razsodišče je neodvisen in samostojen organ. Pri svojem delu upošteva Ustavo Republike Slovenije, zakone, Statut ZVVS, Statut OZVVS Sevnica in načela pravičnosti. Častno razsodišče poroča glavnemu zboru enkrat letno.
2. člen
OZVVS je za nemoteno delo častnega razsodišča dolžno zagotavljati materialna sredstva. Strokovno administrativne posle častnega razsodišča opravlja OZVVS.
II. PRISTOJNOST ČASTNEGA RAZSODIŠČA
3. člen
Častno razsodišče je v skladu z 21. in 22. členom Statuta OZVVS Sevnica pristojno odločati:
- o sporih, ki izhajajo iz varstva pravic in obveznosti članov OZVVS Sevnica, določenih v statutu in drugih aktih,
- o sporih med člani OZVVS Sevnica v zvezi z dejavnostjo Pokrajinskega odbora ZVVS Posavje (v nadaljevanju PO),
- o zahtevkih za varstvo pravic članov OZVVS Sevnica in PO zoper dokončne sklepe o izreku disciplinskih ukrepov pristojnih organov,
- o drugih sporih s področja veteranske dejavnosti med člani OZVVS Sevnica, ki niso povezani v isto OZVVS, a so člani ZVVS.
4. člen
Častno razsodišče OZVVS Sevnica lahko izreče svojemu članu zaradi kršitve pravic in obveznosti tudi naslednje ukrepe:
- pisni opomin;
- pisni javni opomin pred izključitvijo;
- lahko predlaga Zboru veteranov OZVVS Sevnica razrešitev funkcije ali črtanje iz članstva v veteranski organizaciji.
Častno razsodišče lahko začne postopek le na podlagi pisnega predloga predlagatelja, ki ga lahko poda katerikoli član ali organ OZVVS Sevnica neposredno častnemu razsodišču.
III. POSTOPEK PRED ČASTNIM RAZSODIŠČEM
5. člen
Častno razsodišče sestavljajo trije člani in sprejema odločitve na seji, ki je javna. Če pri odločitvi ni mogoče uskladiti mnenj in stališč članov častnega razsodišče odloča z večino glasov.
Seje častnega razsodišča sklicuje in vodi predsednik častnega razsodišča in izdaja sklepe v zvezi z vodenjem postopka.
Predsednik častnega razsodišča lahko za posamezne primere pridobi mnenje strokovnjakov za določena področja.
Predlog za uvedbo postopka
6. člen
Postopek pred častnim razsodiščem se začne na pisni predlog udeležencev v sporu, članov OZVVS Sevnica in PO.
7. člen
Predlog za uvedbo postopka mora biti podan pisno najkasneje v roku 6 mesecev od nastanka spora ali storjenega prekrška.
Zahtevek za varstvo pravic mora biti podan najkasneje v roku 30 dni od vročitve dokončnega sklepa.
8. člen
V predlogu je treba navesti vrsto spora oziroma kršitve, udeležencev ter o tem predlagati dokaze. Če je predlog nepopoln ali pomanjkljiv, tako da se postopek ne more pričeti, zahteva predsednik častnega razsodišča od predlagatelja, da ga v roku 8 dni dopolni.
9. člen
Častno razsodišče lahko zavrže predlog:
- če je vložen po poteku roka iz 8. člena tega pravilnika;
- če predlagatelj v roku iz 9. člena ni dopolnil predloga ali je odklonil odpravo nepravilnosti;
- če častno razsodišče ni pristojno za odločanje o kršitvi, ki je predmet predloga;
- če je predlog vložen zaradi kršitve, o kateri je častno razsodišče že odločalo.
V navedenih primerih izda sklep predsednik častnega razsodišča.
Zoper sklep je dovoljen ugovor na častno razsodišče v roku 8 dni po prejemu sklepa.
Odgovor na predlog za uvedbo postopka
10. člen
Predlog za uvedbo postopka predsednik častnega razsodišča pošlje nasprotni strani in jo pozove, da v roku največ 15 dni pisno odgovori na predlog. Ta rok se lahko izjemoma podaljša ko stranka dokaže, da je za pridobitev dokaznih dokumentov potreben daljši rok od predpisanega.
Nasprotna stran da pisni odgovor, ki mora vsebovati odgovore na vse navedbe v predlogu in tudi morebitne dokaze za to, kar nasprotna stran navaja. Pisni dokazi se predložijo.
Po izteku roka iz prvega odstavka, razpiše predsednik častnega razsodišča obravnavo tudi v primeru, če ni odgovora na predlog.
11. člen
Predsednik častnega razsodišča lahko pozove nasprotno stranko, da svoj odgovor na predlog dopolni najpozneje v 15 dneh in pojasni posamezne navedbe v odgovoru na predlog, oziroma, da predloži dokaze, ki so pomembni za odločitev.
12. člen
Predsednik častnega razsodišča pred sklicem obravnave ponudi strankam v postopku poravnavo, ki se mora opraviti pisno in se predloži predsedniku častnega razsodišča. V primeru medsebojne pravno veljavne poravnave predsednik častnega razsodišča strankam v postopku vrne dokumentacijo in primer zapisniško zaključi.
Obravnava
13. člen
Predsednik častnega razsodišča razpiše obravnavo najpozneje v 15 dneh po prejemu odgovora na predlog, oziroma od dneva, ko je potekel rok za vložitev odgovora na predlog.
14. člen
Če član častnega razsodišča oceni, da obstajajo razlogi, da se ga izloči iz častnega razsodišča, obvesti o tem predsednika častnega razsodišča, takoj ko prejme vabilo na obravnavo in zahteva, da se ga v tem primeru izloči iz dela častnega razsodišča. O tem odloča predsednik častnega razsodišča.
Če predsednik častnega razsodišča ne upošteva razlogov za izločitev, mora član častnega razsodišča sodelovati pri obravnavi o zadevi, za katero je določen.
15. člen
Stranka lahko zahteva izločitev člana častnega razsodišča:
- če je bil član častnega razsodišča v zadevi, ki je predmet obravnave, stranka, priča ali strokovni izvedenec;
- če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih se lahko dvomi v nepristranskost člana častnega razsodišča.
Zahteva za izločitev je pisna in se predloži predsedniku častnega razsodišča najpozneje tri dni pred dnem razpisane obravnave. Ko poteče ta rok, se izločitev lahko zahteva samo, če je razlog za izločitev nastopil po poteku tega roka.
O izločitvi odloča predsednik častnega razsodišča. Njegova odločitev je dokončna.
16. člen
Obravnava se razpiše z vabilom strankam najmanj 15 dni pred obravnavo.
Predlagatelju postopka se hkrati z vabilom pošlje tudi odgovor na predlog, v kolikor ga je nasprotna stran predložila.
V vabilu je treba stranke obvestiti o sestavi častnega razsodišča. Vabilo na obravnavo mora vsebovati tudi opozorilo na posledice zaradi izostanka.
17. člen
V primeru, da katere od strank, ki sta bili pravilno vabljeni ni na obravnavi, odgovor na predlog pa je bil podan, častno razsodišče sklene po presoji okoliščin primera; lahko pa sklene, da se obravnava preloži ali ne. Častno razsodišče na drugem sklicu obravnave dokončno sklepa ne glede na to ali sta se stranki odzvali vabilu ali ne.
18. člen
Obravnava se ne opravi, postopek pa se s sklepom ustavi, če predlagatelj postopek na sami obravnavi predlog umakne.
19. člen
Obravnava je ustna in javna. Izjemoma in iz upravičenih razlogov lahko častno razsodišče na lastno pobudo ali predlog stranke sklene, da je obravnava v celoti, delno ali brez prisotnosti javnosti.
Obravnavo vodi predsednik častnega razsodišča, ki skrbi, da obravnava poteka v skladu z javnim redom in v skladu z veljavnimi predpisi ter pravnim redom. Predsednik častnega razsodišča lahko kršitelje reda opomni ali tudi odstrani, če oceni, da določena oseba krši zahtevani red.
Predsednik častnega razsodišča in člani častnega razsodišča morajo biti navzoči ves čas obravnave in sprejema ter objave sklepa.
20. člen
Obravnavo začne predsednik častnega razsodišča, ki da predlagatelju možnost, da obrazloži predlog.
V primeru, da predlagatelj postopka ni na obravnavi, prebere predlog predsednik častnega razsodišča. Nasprotna stran poda svoj zagovor. Če nasprotna stran ni navzoča, prebere njen odgovor predsednik častnega razsodišča.
21. člen
Potem, ko je častno razsodišče poslušalo obe stranki v postopku, začne predsednik častnega razsodišča dokazni postopek na podlagi dokazov, ki so jih predložile stranke in tistih dokazov, ki jih je častno razsodišče zbralo.
Predsednik častnega razsodišča skrbi, da se na obravnavi korektno izvedejo vsi dokazi in ugotovijo dejstva, ki so pomembna za ugotovitev dejanskega stanja in sprejem sklepa.
Predsednik častnega razsodišča in člani častnega razsodišča smejo strankam v postopku, pričam in izvedencem postavljati vprašanja, da bi se pojasnile posamezne okoliščine, ki so pomembne za sprejem sklepa.
Tudi stranke smejo druga drugi ali pričam in izvedencem postavljati vprašanja posredno po predsedniku častnega razsodišča, z njegovim dovoljenjem pa tudi neposredno.
22. člen
Častno razsodišče odloči, katere od predlaganih dokazov bo izvedel, lahko pa izvaja tudi druge dokaze po svoji odločitvi.
O vprašanjih ali se kakšno dejstvo šteje za dokaz, odloča častno razsodišče po prosti in skrbni presoji vseh dokazov.
Častno razsodišče si mora ves čas obravnave prizadevati, da spor reši s poravnavo.
23. člen
Ko je končan dokazni postopek, dajo stranke v postopku, če to želijo še končne predloge rešitve spora. Nato predsednik častnega razsodišča zaključi obravnavo.
24. člen
O delu častnega razsodišča v času obravnave se vodi zapisnik. V zapisnik se vpiše vse, kar je pomembno za sprejem sklepa o zadevi, ki je predmet obravnave.
Zapisnik podpiše predsednik častnega razsodišča, stranke v postopku in zapisnikar.
Sklep razsodišča
25. člen
Po končani obravnavi častno razsodišče na isti seji sprejme sklep. Pri sprejemu sklepov častno razsodišče upošteva vse okoliščine in težo primera, ki lahko vplivajo na izrek strožjega ali milejšega ukrepa.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina članov častnega razsodišča. O posvetovanju in glasovanju se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani častnega razsodišča.
26. člen
Sklep vsebuje zlasti:
- sestavo častnega razsodišča;
- popoln naziv strank in naslov;
- predmet obravnave;
- dejansko stanje;
- pravno kvalifikacijo kršitve;
- izrek ukrepa;
- obrazložitev;
- pravni pouk in
- datum sprejema sklepa.
Sklep podpiše predsednik častnega razsodišča.
Pisni odpravek sklepa se dostavi strankam v postopku z osebno vročitvijo.
27. člen
Sklep se praviloma objavi takoj po končani obravnavi oziroma sklepanju častnega razsodišča.
Če so utemeljeni razlogi častno razsodišče odloči, da se sklep ne sprejme takoj po končani obravnavi. V takem primeru se šteje, da je bil sklep objavljen, ko so ga stranke sprejele v pisnem odpravku.
Stroški postopka
28. člen
Stranke v postopku ne plačajo stroškov za delo častnega razsodišča. Svoje stroške nosijo udeleženci v postopku sami.
Priče imajo pravico do vračila potnih stroškov, če to zahtevajo na obravnavi. Višino stroškov določa častno razsodišče po veljavni zakonodaji, izplača pa jih OZVVS Sevnica.
Pritožbe zoper sklep
29. člen
Zoper sklep častnega razsodišča lahko vloži stranka pritožbo na predsedstvo OZVVS Sevnica. Pritožba se vloži pisno po pošti s priporočeno pošiljko. Predsedstvo pritožbo obravnava na redni seji predsedstva OZVVS Sevnica.
Pritožba se vloži v roku 30 dni po prejemu pisnega odpravka sklepa.
Pritožba zadrži izvršitev izrečenega ukrepa.
IV. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Kolikor ta pravilnik ne vsebuje določb o postopku, se za reševanje sporov glede kršitev pravic in obveznosti smiselno uporabljajo načela pred Delovnim in socialnim sodiščem, v postopku za reševanje drugih sporov in zahtevkov za varstvo pravic pa načela Zakona o pravdnem postopku.
31. člen
Ta pravilnik je sprejel Zbor veteranov OZVVS Sevnica na svoji seji dne, …………………… in velja od sprejema dalje.
Za spremembo ali dopolnitev tega pravilnika velja enak postopek kot za sprejem.
Ivan Cajner, predsednik OZVVS Sevnica
Datum: ……………………………